Rebula

Mladenič, poln velikih upov, se je odpravil v Trst, kjer je prodal svoje prve sode vina. Pod klobuk si je dal kup denarja, ki ga je nameraval porabiti za doto. Med vračanjem je opazoval novo življenje, ki je brstelo proti soncu – končno je prišla pomlad!

Ko se je vrnil v vas, je opazil prve iskre letnega kresu, ki so močno osvetljevale obraze vaščanov in posnemale mesečino. Toda moža to ni motilo. Odločen, da bo zaprosil županovo hčer za roko, je najprej stopil do njenega očeta. Ker je bil spoštljiv mladenič, je bodoči ženin dvignil klobuk in veter je njegov težko prisluženi denar odpihnil v divji ogenj. Toda njegova bodoča nevesta, zaslepljena od bogastva, ki je švigalo po zraku, jim je sledila naravnost v plamene. Zgroženi vaščani niso mogli storiti ničesar drugega kot opazovati, kako je dekle obljubilo večno zvestobo goreči zveri. Ženin je stal kot okamenjen; srce se mu je ustavilo in iskra v očeh je izginila. Toda njegova basen živi naprej v naši rebuli.