Pinela 365

Vinogradnik z luknjami namesto spomina je odšel v veliko mesto ob morju. Tam si je dal vtetovirati vse, kar je vedel o grozdnih jagodah, o luninih menah ter spoštovanju do trte in rodovitnosti grude. Ko je vzbrstel pravi čas, se je oženil. Nedvomno iz ljubezni. A le do trte. Najraje je z ženo preživljal večere, ko mu je ta s svojim svilnatim glasom brala vinorodne besede z razbrazdanega hrbta. A bil je zapisan drugačni usodi, ko je nekega ožarjenega popoldneva srečal krošnjarja. Ta mu je za prgišče kovancev prodal ogledalce, s katerim je lahko pozabljivi vinogradnik po novem prebiral svoje telo brez da bi moral za to preživljati še ena usta. Zato je odslovil ženo in nikoli ni maral pogledati za drugo. In še danes vročično obdeluje svojo trto, obut le v škornje, hlače in klobuk, ki mu pred soncem varuje glavo, polno kipeče strasti do zemlje. Od daleč pa vam zaslepi pogled žepno ogledalo, ki odseva njegovo ljubezen do trte. Zato naše vino Pinela nosi njegovo neizbrisno znamenje.