Bila sta prijatelja. Vse sta počela skupaj. Eden je bil lovec, drugi pes. Eden je oprezal za živalmi, drugi pa je lovil žarke v gozdu in jih pretakal v sladkost kozarcev. Brezskrbnost prekine šum v grmovju. Pes plane za njim, lovec pa napne puško ter se pripravi, da si podari še eno pero, ki bo krasilo njegovo fedoro. Za trenutek žarek zmoti njegovo zbranost, puška zadrhti, nato pa usoda ukrade življenje, ki mu je bilo najdražje. To je bil trenutek, ko se je lovčeva roka zadnjikrat dotaknila puške. Poslej je bil v svojem gozdu le opazovalec. Omamljen od vseh odtenkov zelene se je napajal s sončnimi žarki in jih pretakal v sladkost kozarcev.